APDEJT.si

Hrvaški evropski poslanec Davor Ivo Stier opozarja, da mora Evropa v novih geopolitičnih razmerah hitreje ukrepati in najti naravne zaveznike, pri čemer je Latinska Amerika na prvem mestu. Njegovo poročilo o politični strategiji EU za Latinsko Ameriko je Evropski parlament sprejel v sredo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

Po poročanju različnih virov sta Izrael in Hamas podpisala sporazum o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi, ki ga je posredoval Donald Trump. Pričakuje se, da bo prekinitev ognja začela veljati v nekaj dneh. Sporazum je bil sprejet z mešanimi občutki upanja in skepticizma, medtem ko nekateri poudarjajo, da je sporazum dokaz Trumpovih diplomatskih sposobnosti.

Ameriški senat je potrdil Nicole McGraw za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Hrvaški. Pričakuje se, da bo McGraw kmalu prispela v Zagreb, kjer bo delala na promociji ameriških interesov in krepitvi odnosov med državama. Med njene prioritete naj bi spadala tudi vprašanja, povezana z Bosno in Hercegovino.

Španski parlament je s 178 glasovi za in 169 proti potrdil embargo na orožje proti Izraelu, kar odraža zaostritev stališča Španije do Izraela, zlasti glede civilnih žrtev v Gazi. Vlada je sprejela devet ukrepov v okviru sankcij proti Izraelu.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Egiptovski predsednik Abdel-Fattah al-Sisi je izjavil, da so pogajanja o mirovnem načrtu za Gazo zelo spodbudna. Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da so strani blizu dogovoru o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Hamas sicer ostaja tiho glede klavzule o razorožitvi v mirovnem načrtu, ki ga je predlagal Donald Trump.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije, da bi se nekatere odločitve v Evropski uniji sprejemale s kvalificirano večino in ne soglasno. Po Milanovićevih besedah mora vsaka sprememba soglasnosti temeljiti na spremembah temeljnih pogodb. Medtem pa je Slovenija sprejela odločitev o sankcijah proti Izraelu, s čimer želi opozoriti na pomembnost mednarodnega prava in ga uveljaviti v praksi.

Belgijska vlada razmišlja o gradnji ali najemu zaporov v tujini, predvidoma na Kosovu in v Albaniji, da bi rešila problem prenatrpanosti v belgijskih zaporih. Ministrici za pravosodje Annelies Verlinden in za migracije Annelies Van Bossuyt sta začeli tridnevno misijo, da bi ocenili politično pripravljenost na Kosovu.

Čeprav je Donald Trump večkrat izrazil željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in jo aktivno iskal, ukrajinski poslanci niso zbrali dovolj glasov za njegovo nominacijo. Kljub temu je prejem nagrade še vedno mogoč, saj ga je več vlad že javno podprlo. Svetovalec Valentin Naumescu je poudaril, da bi bile argumente za Trumpovo nagrado trdne.

V Veliki Britaniji je dekle sprožilo ogorčenje, ko je poškodovalo spomenik ugrabljenim Izraelcem, medtem ko so po svetu obeleževali dve leti od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Napad je teroristična organizacija Hamas izvedla s pomočjo določenih novinarjev in uradnikov ZN. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter izpustitvi vseh talcev.

Perujski škof Siro Kispe Lopez je odstopil s svojega položaja po preiskavi Vatikana, ki je potrdila obtožbe, da je imel 17 ljubic, med njimi tudi redovnico. Škandal je izbruhnil, ko so nekatere od žensk izvedele druga za drugo, kar je vodilo v odkrit spor in razkrilo celotno afero. Škof je odstopil papežu Lavu XIV.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kovinsko-organskih struktur. Nobelov odbor na Švedskem je objavil imena nagrajencev.

Donald Trump je Greto Thunberg označil za 'težavno', 'otročjo' in 'povzročiteljico težav' ter ji svetoval, naj poišče pomoč zaradi težav z obvladovanjem jeze.

Slovenija je uvedla sankcije proti Izraelu, s čimer je pokazala odločenost pri uveljavljanju mednarodnega prava. Hrvaški predsednik Milanović pa nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije o spremembi načina glasovanja v Evropski uniji, kjer bi se namesto soglasja uporabljala kvalificirana večina. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman poziva Črno goro, da reši vsa odprta vprašanja pred vstopom v EU.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.